EDIH: kaj pričakuje Komisija in kako to dokazati

European Digital Innovation Hubs (EDIH) zavzemajo posebno mesto v evropski digitalni politiki: so hkrati vstopne točke za podporo MSP in javnemu sektorju ter instrument vseevropske strategije digitalnega dohitevanja. Ta dvojna narava ima svojo ceno: Komisija od njih pričakuje dokazljive rezultate, ne namere.

V jedru dela EDIH je napredek: na vstopu oceniti digitalno zrelost podjetja, ga spremljati, ponovno oceniti in pokazati prehojeno pot. Pomnoženo s stotinami spremljanih podjetij skozi več let ta naloga ne vzdrži na preglednicah.

Program EDIH temelji na uradnem instrumentu: testu digitalne zrelosti, ki se upravičencem izvede ob vstopu, nato pa še med spremljanjem. To ni formalnost, temveč osrednji kazalnik programa: utelesi napredek, ki ga vozlišče prinaša svojemu območju.

Poleg tega štejejo obseg izvedenih storitev, njihova kakovost in vprašanje, ki v razpisih pridobiva vse večjo težo: trajnost. Vozlišče mora dokazati, da bo zmoglo delovati tudi po izteku subvencije, s storitvenim modelom in orodji, katerih stroški so obvladljivi dolgoročno. Del odgovora je proračun za orodja, zasnovan za tri leta, ne za eno.

Razpisi za podaljšanje spreminjajo naravo naloge: vozlišče, ki kandidira za drugo fazo, se ne presoja več kot projekt, temveč kot bilanca. Koliko podjetij je bilo spremljanih, kolikšen napredek je bil izmerjen, kakšna je sposobnost delovanja po izteku subvencije: na vprašanja Komisije se odgovarja s podatki, ne z nameni.

Vozlišča, ki so svojo prvo fazo opremila z ustreznimi orodji, imajo gradivo že pripravljeno: krivulje napredka posameznega upravičenca so jedro njihove vloge. Druga odkrijejo, da treh let meritev ni mogoče naknadno obnoviti.

Vozlišče, ki kandidira ali že deluje, naj zato svoja orodja obravnava kot strateško odločitev, ne kot postavko stroškov. Merila, ki štejejo: skupni ocenjevalni okvir za vse oblike spremljanja, da se podatki seštevajo; zbiranje podatkov, ki ne temelji na ročnih opominih, saj prav to izčrpava ekipe; konsolidacija, ki brez dodatne obdelave proizvede kazalnike, ki jih pričakuje Komisija; in zmožnost spremljanja vsakega upravičenca skozi čas, od enega testa zrelosti do naslednjega.

Pogosta napaka je ravno nasprotna: orodje za vsako storitev posebej, izvozi, ki jih je treba ročno usklajevati, in oseba, zadolžena za poročanje, ki konec vsakega četrtletja porabi za obnavljanje tega, kar bi moral platforma proizvesti sama.

Prav ta pristop so z Datamensio izbrala vozlišča, kot sta EDIH Ireland in EDIH Occitania: test zrelosti ob vstopu, merjenje napredka med spremljanjem in konsolidirana predstavitev rezultatov za potrebe poročanja v okviru programa. Enak pristop velja za sorodne konzorcije, kot sta EEN ali Interreg: razpršeni partnerji, skupni okvir, konsolidiran dokaz.